Vrata

Okovje za vhodna vrata, torej kljuke, ključavnice, nasadila, kukala, samozapirala in podobno, je zaradi teže krila in protivlomnih zahtev masivnejše kot za notranja vrata, ključavnice so tri- ali pettočkovne z različnimi izvedbami radialnega ali aksialnega zaklepanja. Cilindrični vložek, varnostna veriga, prečna zapora, dodatna ključavnica in še kaj sicer povečajo varnost, vendar le, če so nameščeni na kakovostna vrata. Kakovostni varnostni elementi ne bodo zadržali vlomilcev, če bodo pod silo popustila sama vrata. Najboljša rešitev v starejših hišah ali stanovanjih je zamenjava starih vhodnih vrat s protivlomnimi, ki so najbolj učinkovit način preprečevanja vlomov.

Za boljšo protivlomno zaščito priporoča vrata s polnilom v krilu, ki potencialnemu vlomilcu kar najbolj oteži, če že ne prepreči prehod v notranje prostore hiše ali stanovanja. To pomeni, da so polnila čim bolj predeljena z vmesnimi stebrički, ki so v sredini ojačani z jeklenimi profili. Vgrajeni morajo biti protivlomni tečaji, ki onemogočajo dviganje vratnega krila pri zaprtih vratih.

Za bolj izpostavljena vrata priporoča namesto klasične večtočkovne varnostne ključavnice vgradnjo varnostne ključavnice z zapiralnimi kavlji, ki zagotavljajo večjo varnost oziroma zaščito pred vlomom. Poleg standardnega cilindričnega vložka in navadnih vratnih kljuk je dobro izbrati varnostno kljuko in cilinder, ki vlomilcu močno otežita delo.

»Vhodna vrata so samostojen funkcionalni in estetski element vsakega objekta, poleg tega mu dajejo poseben pečat,«. Ne glede na material po njegovih besedah velja, da morajo vhodna vrata zagotavljati stabilnost in predvsem varnost. Za nekatere modele vhodnih vrat iz PVC so denimo značilne med seboj povezane jeklene ojačitve, debele tri milimetre, ki jim zagotavljajo stabilnost, funkcionalnost in trajnost. Krilo je vpeto na podboj z masivnimi, tridimenzionalno nastavljivimi tečaji. Varnostna ključavnica z večkratnim zapiranjem zagotavlja varnost, na voljo pa je tudi oprema z dodatnim električnim odpiranjem, s samozapirali, tolkali, ročaji …

Preberite si še o mizarstvo, kuhinjah in še enkrat o kuhinjah. Tudi o kuhinjskih pultih.

Internet

Google začenja upoštevati tudi tako imenovane socialne dejavnike, predvsem seveda svoj Google+. Denimo: če neki moj prijatelj na Google+ označi določeno povezavo podjetja, storitve ali znamke s plusom (gre za potrditev všečnosti vsebine, kot je gumb »všeč mi je« na Facebooku), se tej stranidvigne rang v mojem krogu. Google namreč predvideva, da če je nekaj všeč mojim prijateljem, bo to všeč tudi meni. Zato je vse skupaj postalo precej nepredvidljivo, saj se bo lahko neka stran pri različnih uporabnikih drugače pozicionirala. Bolj kot bo Google+ priljubljen, večje učinke bodo družabne povezave posameznika imele na njegove zadetke iskanja.

Potrebuješ veliko časa in energije, da prideš visoko, je pa tudi res, da ko enkrat zasedeš visoko pozicijo, jo veliko lažje in z manj truda ohranjaš. Kdorkoli ponuja »prvo mesto na Googlu«, ni resen. Največ kar lahko ponudiš, je tehnično brezhibna stran, vse drugo je stvar postopne in dolgotrajne strategije in veliko truda. Ker pa je Google organski iskalnik in se zato prilagaja spremembam, je nemogoče popolnoma natančno predvideti uvrstitev strani ali zagotoviti popoln uspeh.

Za spremljanje spletne strani in izboljšanje strategije optimizacije je nujno orodje Google Analytics, s katerim spremljamo statistiko obiska strani. Ta je brezplačen in si ga lahko vsak namesti. Mi pri svojem delu uporabljamo tudi druga, plačljiva orodja. S statistiko vidimo, koliko obiska ima stran po dnevih, koliko je enkratnih obiskovalcev, s katerih strani in družabnih omrežij pridejo obiskovalci na nekospletno stran, po katerih ključnih besedah jo iščejo. Vse to kaže tudi na uspešnost določenih oglaševalskih kampanj.

Drsni korak

To je drsalni korak, pri katerem izmenično odrivanje z nogami spremlja izmenično odrivanje z rokami. Delo rok poteka diagonalno glede na delo nog. Tehnika še najbolj spominja na vzpenjanje v razkoraku pri klasičnem teku, vendar se od njega razlikuje po fazi drsenja. Diagonalni drsalni korak je lahko zelo učinkovit način teka na veliki strmini, posebno ko smo že močno utrujeni. Predvsem je primeren za slabše pripravljene tekače in začetnike, saj je učinkovit tudi pri manjših hitrostih. Dobrodošel je tudi kot sprememba tehnike teka, kar povzroči obremenjevanje drugih mišičnih skupin ali posameznih mišic. Pri teku na daljših progah lahko s tem dosežemo tudi boljše rezultate. Več spletna stran s stavnimi nasveti.

Pri diagonalnem drsalnem koraku moramo biti pozorni predvsem na naslednje: - zgornji del telesa naj se med vbadanjem palic in odrivom le minimalno giblje gor in dol; hrbet naj bo raven (to ne pomeni, da se vzravnamo); gledamo naprej,

-    palici vbadajmo s pokrčenimi rokami in komolci rahlo navzven. To velja predvsem za tek na velikih strminah,

- odriv z roko začnemo pred odrivom z nasprotno nogo,

- pred začetkom polaganja smučke v sneg noge ne priključimo, paziti pa moramo, da dobro prenesemo težo; koleno potiskamo naprej,

- boki naj bodo ves čas visoki in potisnjeni naprej,

-      polaganje smučke na sneg naj bo poudarjeno tako, da pospešimo gibanje noge tik preden se smučka dotakne snega,

-      med fazo drsenja je koleno nad stopalom, sčasoma lahko preidemo v bolj nihajočo tehniko.

Videoigre

Programerka videoigric Denise Fulton iz Ohia je vse otroštvo strastno igrala videoigrice, zato ni čudno, da je pri štiriintridesetih letih glavna producentka za videoigrice: pri družbi Ion Storm v Austinu (ameriška zvezna država Texas) nadzoruje novo nadaljevanje priljubljene serije Deus Ex. Njeni sodelavci so skoraj sami moški. Videoigrice so moški svet. Po neformalnih ocenah je v tej branži zaposlenih le 10 odstotkov žensk, pa še te večinoma delajo v trgovinah, trženju oz. servisih. Oblikovalk in producentk skoraj ni, programerk pa sploh ne. Pa ne zato, ker jih ne bi hoteli, bolj zato, ker se na to področje niti same ne spomnijo. Po podakih NDP Group iz New Yorka je 81 odstotkov igralcev videoigric moškega spola. Poklicno se jim posvečajo navadno tisti, ki so se jim videoigrice priljubile kot otrokom. Tiste, ki so zdaj na trgu, pa so za ženske preveč nasilne. Vprašanje je, ali ženske ne igrajo igric, ker ni primernih zanje, ali pa, ker na splošno ne marajo računalniških iger. Profesorica računalništva iz Kalifornije Elizabeth Sweedyk je prepričana, da drži prvo.