Avstrijska ekonomska šola je bila vplivna v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju. Prispevala je k razvoju subjektivne teorije vrednosti in k debati o primerjavah med centralnoplanskim gospodarstvom in gospodarstvom prostega trga. Od srede 20. stol. dalje ni bila več del glavnega toka ekonomije. Avstrijski ekonomisti trdijo, da so matematični modeli in statistika nezanesljivi pripomočki pri analizi in testiranju ekonomskih teorij (kar uporabljajo prevladujoče ekonomske teorije), zato zagovarjajo izoblikovanje ekonomske teo¬rije na podlagi logike in osnovnih principov človeških dejanj (metoda, ki jo imenujejo prakseologija oz. praxeology, po grško
praxis = akcija). Pravijo, da testiranje v ekonomiji praktično ni možno, ljudi ne moremo zapreti v laboratorij, ne da bi se pri tem njihova naravna dejanja spre¬menila. Prav tako menijo, da ni možno izoblikovati natančnih matematičnih modelov ekonomskega trga. Pravijo, da so svetovni ekonomski podatki dvoumni in pod vplivom velikega števila dejavnikov, ki jih ne moremo ločevati oz. kvantificirati. Zaradi tega, pravijo, prevladujoče ekonomske šole ne morejo resnično potrditi vzrokov in posledic v ekonomskem dogajanju. Njihov pristop je logična dedukcija na podlagi (po njihovem mnenju) neizpodbitnih aksiomov o človeškem obstoju. Aksiom, ki ga najbolj uporablja¬jo, je aksiom
akcije, ki pravi, da se ljudje zavestno in namenoma odločajo za akcijo, ki bi izpolnila njihove izbrane cilje. Avstrijski ekonomisti prepoznavajo razlog za t.i. ponavljajoče gospodarske cikle v pretirani rasti bančnih kreditov, ki jih podpihujejo napačne politike centralnih bank (npr. prenizke obrestne mere) v povezavi z delno pokritim bančništvom. Trdijo, da denar ni nevtralen.
Več na:
www.pretvornik-valut.com
